Brez rjave pač ne gre:-)

...zdaj pa v omari res ni več rjavega blaga!
Velika pižama za nečaka, mala za Simona:

Zemlja in ogenj:

Ledene rože sredi jeseni...

...poletno cvetje mi je bilo bolj všeč:-)))

Zardevam...šele zdaj vidim, da vam kažem cel odtok pred bajto:-((

Pižamožer

Odkar šivam, sem menda naredila največ otroških pižam. Enkrat spomladi sem naredila zadnjo serijo, zdaj jih pa spet več ni...Razlog? Simon pravi, da so krive škarje, ki baje kar same skočijo na pižamo in naredijo luknjo...najraje bi jih povabila še v svojo omaro, da po dolgem času spet pridem do nove pižame:-))

Prva nova, seveda ni zame:


Žal je Simona podrla že prva jesenska sapa, spet smo na AB :-(

Reciklaža

Kako iz prekratke mamine trenirke narediti hlače za otroka? Takole:

Vrvica je šla ven še isti hip, ko jih je oblekel, zato se z njo ne bomo več trudili, bom pa predelala še par mojih prekratkih spodnjih delov...le kam sem gledala, ko sem se merila?

In ne, ni mi zmanjkalo blaga, le igram se z ostanki:-)))

Za vsak dan v tednu...

...drugačni:-))

Moj "projekt ŠTUMF" se zaključuje... ti so zadnji, za Simona. Tudi poleti sem čepela v korpci, tukaj pa nisem težila z njimi. Od januarja do danes sem zaštrikala natanko 39 parov nogavičk od št.34 (Simon) do 47 (svak). Nekaj sem jih že podarila, večina pa čaka na Božičkovo delavnico, kjer bodo dobili še embalažo.

Zdi se mi, da mi bo v naslednjih tednih nekaj manjkalo:-)))

Praznovanje (in pacanje)

...v začetku septembra je Simon predlagal, da bi letos doma naredila rojstnodnevno torto - sadno torto, ker druge nima rad. OK, na biskvit nadevamo sadje in to je to...ampak na tako torto se baje ne postavljajo svečke, torta pač mora imet kremo in po vrhu čokolado...in tako je nastal problem - nikoli, prav nikoli v življenju še nisem delala torte.
Potem je piskrc pristavila še hči: le zakaj ona ne bo dobila torte....pa že par let praznuje brez nje:-))
Včeraj sem spekla vanilijev in čokoladni biskvit, stepla kremo za kremšnite, zložila skupaj, danes pa sta dobila vsak svojo kuverturo, škatlico čokoladnih listkov in pol litra stepene smetane...tukaj je rezultat:

za prvič presenetljivo dobro, gostje so preživeli:-))) jutri pa delamo generalko po kuhinji :-(((

Črta, črta, črtica...

Malo jeseni...


...in malo morja


Opažam, da ima mulc na rokavih potrgane šive, ampak on nič ne ve o tem:-)))
V šoli se tako veselo vlečejo za rokave, da bi tudi najmočnejši in najbolj elastični šivi popustili...zato sem spremenila dizajn:-)
Kroji so seveda iz Ottobre

Zaključek sezone...

...kuhanja sladke ozimnice - zadnje so vedno domače jesenske (vinogradniške) breskve. Džem se že hladi, tole bomo pa pojedli:

Od maja sem nakuhala okrog 200 kozarčkov (ni škrat, ampak jih vseeno ne grem štet:-))) - jagode in borovnice, višnje, maline, ribez, robide, poletne breskve, slive, jesenske breskve in "zmešan džem" iz vsega, kar se ni dalo sproti pojesti. Meni je ta tudi najbolj okusen in bom drugo leto obvezno ponovila vajo:-)

Tole pa je včeraj in danes pad(a)lo skupaj:

Prve jesenske šivarije...

...modre kot morje

Seveda se nadaljuje, otrok raste kot kopriva:-)

Sladki vikend :-)

Kuhanje slivove marmelade je kot meditacija: najprej izklopiš okolico in ne razmišljaš, kako boli križ ob pobiranju, nato se doma koncentriraš, da ne pomešaš pečk in sadja, nato sledi 2 do 3 urno sproščanje z občasnim mešanjem in degustiranjem, na koncu pa se vrneš v kruto realnost in ugotoviš, da kuhinja nujno potrebuje generalno čiščenje :-)))))
Nagrada je sladka in omamno dišeča:


SLIVOVA MARMELADA po starem receptu - vzamimo si čas za spomine!

Oprane in izkoščičene slive naložimo v emajlirano posodo, posujemo s sladkorjem (pribl. 1/2 kg na kg izkoščičenih sliv) pokrijemo in vsaj za nekaj ur, še boljše pa čez noč, postavimo na hladno. Nato dodamo 1 žlico vinskega kisa (na kg sadja) in med mešanjem zavremo.
Zelo počasi naj brbota vsaj 1 uro, ko poskusimo in po okusu dosladkamo (običajno je 1/2 kg skadkorja dovolj za 1 kg zrelih sliv). Kuhamo še vsaj 1 uro, sadje naj popolnoma razpade in količina se naj zmanjša vsaj za 1/3. Zrele slive, ki se jim ob peclju koža že guba, se v tem času pokuhajo na polovico prvotne količine.

Vztrajno mešamo, saj se rado prismodi! Ko marmelada potemni, in se začne prijemati dna posode, naložimo v kozarčke, zapremo in počasi ohladimo. Marmelade nikoli ne kuham v teflonskih ponvah ali nerjavni posodi, ampak vedno v emajliranih loncih z debelim dnom (črni piskri od Emo:-))), ker sadje ohrani lepo barvo in aromo.

Ko se je naveličam na kruhu in palačinkah, kozarček (pribl.3 dl) pomešam s 100-150 g mletih lešnikov ali orehov in nastane odlična krema za rolado ali torto:-)) Nič ne bo ostalo, čeprav sem od petka pospravila že 4 pladnje, zadnja "runda" pa še brbota na štedilniku:-)